Omemba: Dijana Matković

»Žal mi je«

»Z izborom, pod katerim smo podpisane, smo želele izreči glasni hvala, ki pa zagotovo ne odtehta vseh vloženih naporov – pomeni zgolj opaženje, slišanje in, upamo, vzpodbudo.«

»Bolj smo vajene porazov kot priznanj, a porazi nas ne smejo narediti šibkejših ali omajati in utišati. Z vsakim porazom smo močnejše, bolj povezane, glasnejše (...), in če nam že dajejo oznako, da smo problematične, potem bodimo problematične do konca in se postavimo za sebe, za svoje kolegice, tovarišice, sestre, pa tudi druge, ne glede na njihovo spolno usmeritev, opredelitev, spol in tako dalje.«

»Brez nje danes ne bi bile tukaj, kjer smo. Je ena najvidnejših in najvplivnejših aktivistk za človekove pravice tako na državni kot mednarodni ravni.«

»Vsepovsod drugod se bojijo spregovoriti o tem, da je ustvarjalnost sama po sebi politična, a če ustvarjaš nekaj novega, dregneš v obstoječe stvari in to nikoli ni nekaj, za kar bi najprej prejel rože, najprej priletijo kamni.«

»Za Teo Hvala lahko rečemo, da ima aktivizem v krvi. Z neverjetno lahkotnostjo se giblje med različnimi prostori in širi feministično misel tako v obliki strokovnih člankov kot tudi na predavanjih in razpravah, v katerih feminizem približa ljudem, ki jim teorija ni blizu ali pa jim je ta beseda neke vrste nepridipravka.«

»Bralca popelje globoko v to, kar je Deleuze poimenoval logika občutja, kjer izgubimo orientir naracije, ki bi nas vodila skozi dogodke tako, da bi jih lahko razumeli v vzročno-posledični sekvenci.«

»Moja dolžnost je opozarjati na sistemske napake, ki držijo ljudi v pomanjkanju, revščini, zaradi katerih imamo epidemijo duševnih motenj, saj živimo popolnoma nestabilno življenje.«

»Avtorica išče neizkoriščeni potencial v jeziku vsakdanjega življenja in prek njega ji je uspelo napisati pomembno zgodbo o nič kaj preveč posebnem življenju.«

»Pred mano bo več kot 550 producentov in bom nekakšen prevodnik med filmom, literaturo in intimo avtorice.«

»Izhodišč je ogromno.«

»Dijana Matković je tako mojstrsko ubesedila svojo življenjsko pot in nastavila ogledalo slovenski družbi, šolskemu sistemu in nestrpnosti, da odločitev ni bila težka.«

»Toda prav lahko bi bil naslov tudi Zakaj pišem, saj obenem pokaže, da se lahko krivicam zoperstavimo s preseganjem in spajanjem identitet v razredno zavest in z ustvarjanjem širše, solidarne skupnosti.«

»Za roman tega trenutka, roman družbe poznega kapitalizma 21. stoletja, ki mu je Dijana Matković našla jezik – odkrit do bolečine, prežet z analitičnim dvomom in bojevit v svoji zahtevi po resnici.«

»Želim si, da bi ljudje imeli več spoštovanja do umetnosti. Verjamem, da umetnost lahko spremeni posameznika, da je boljše volje, vitalen in ga zanimajo določene stvari.«

»Nekatere ženske so bile res bolj iz aristokratskih družin, ampak večinoma so bile revne in brez denarja, bile so iz nižjega razreda, tudi same so se morale boriti za svojo svobodo. Živele so zelo revno.«

»Ne vem, vsaka zgodba je drugačna. Te ženske so bile res divje, niso se pustile 'udomačiti'. Zgodba o Darwinu se mi zdi zanimiva, zelo dolgo sta bila poročena.«

»Bil je viktorijansko iskren. Imela pa sta res dober zakon, skupaj sta bila srečna.«

»Samo enkrat me je pogledala kot človeka, nenadoma je bil vzpostavljen kontakt, a potem nisem vedel, kaj naj rečem. En sam trenutek, ki je šel v prazno.«

»Če bo kdo streljal na vas, se krogle ne bodo odbile, in če pod vami eksplodira atomska bomba, se vam bo nekaj zgodilo.«

»Moja mama me je samo enkrat pogledala kot človeka, nenadoma je bil vzpostavljen kontakt. Bila je v domu upokojencev, bila je že zelo stara, tudi jaz nisem bil več prav mlad ... In v bistvu potem nisem vedel, kaj naj rečem. Bil je en sam trenutek, potem se je takoj zaprla. En sam trenutek, ki pa je šel v principu v prazno.«

»Kaj bi povedali svoji mami, ko je bila še živa, če bi videli, da bi ona to razumela? Pa tudi, kako se je tvoje pisanje spremenilo po njeni smrti?«

»Kakšne so prednosti nočnega ustvarjanja? Takrat imam predvsem manj možnosti za prokrastinacijo.«

»Vedno otrpnem ob vprašanju, ki se začne z besedami: 'Kakšen je tvoj nasvet?' Zelo nerada dajem nasvete.«

»To niso nasveti, raje bi uporabila izraz nenapisana pravila kulturnega okolja, v katerem se nahajamo.«

»Gre za sporočila, ki jih deklice dobivajo med odraščanjem, česa se lahko lotijo in česa ne.«

»Zato raje, kot da bi se videla kot prebojnico, sebe vidim kot napako v sistemu, moja zgodba naj ne bi obstajala.«

»Sindrom prevarantke je občutek, lasten ljudem, ki se znajdejo v nekem okolju ali kontekstu, ki jim ni domač.«

»Akt zahvale pomeni 'sprejemam vaša pravila, ne bom jih kršil/a, hvala, ker ste me spustili zraven.'«

»Rekonstrukcija dojk za ženske v Bosni in Hercegovini ni predvidena z zdravstvenim zakonom, to se na neki način očitno šteje za luksuz.«